Hodim vzdolž ulice.
In padem v globoko luknjo, ki
zija v pločniku.
Zgubljen sem … brez upanja.
Saj nisem sam kriv.
In celo večnost traja, preden najdem pot ven.
Spet grem po tisti ulici.
V pločniku zija globoka luknja.
Delam se, da je ne vidim.
In spet padem vanjo.
Ne morem verjeti, da sem spet tam.
Ampak saj nisem sam kriv.
In zopet traja celo večnost, preden pridem ven.
Spet grem po tisti ulici.
V pločniku zija globoka luknja.
Vidim jo.
In spet padem vanjo … kar iz navade.
Tokrat imam oči odprte,
vem, kje sem,
zdaj vem, da sem sam kriv.
Nemudoma pridem iz nje.
Spet grem po tisti ulici.
V pločniku zija globoka luknja
in jaz se ji izognem.
Zdaj hodim po drugi ulici.
~ Portia Nelson
O svetovanju govorimo, ko se pri obravnavi osredotočamo na nek konkreten problem, situacijo, pri čemer ni glavni cilj osebnostna sprememba, ampak bolj mobilizacija, organizacija obstoječih resursov in zmožnosti za obvladovanje. Potreba po svetovanju se lahko pojavi npr. ob večjih spremembah, stiskah, pomembnih odločitvah v življenju (poroka, rojstvo otroka, izguba bližnjega, zdravja ali dela, selitev, menjava dela, mobing…).
Psihoterapevtski proces podpira globlje spremembe psihične strukture, zdravljenje notranjih poškodb, zmanjševanje oz. nadomeščanje primanjkljajev, ter vzpodbujanje vsestranskega razvoja posameznika.
Psihoterapija je proces zdravljenja, spreminjanja in rasti, ki se dogaja v medosebnem prostoru klienta in terapevta in je podprt z uporabo psihoterapevtskih metod in tehnik. Temelji na dejstvu, da smo ljudje odnosna bitja, da se naša psihična struktura v veliki meri oblikuje in spreminja znotraj odnosov, pa hkrati na dejstvu, da smo zmožni spreminjanja in razvoja celo življenje.
Delno gre za zdravljenje stanj, ki spadajo med duševne motnje, delno za soočanje in spreminjanje načinov doživljanja, čustvovanja, vedenja, ki ne sodijo v to kategorijo, so pa za posameznika moteča oz. ga v življenju ovirajo. V veliki meri gre za soočanje z življenjskimi situacijami, ki zaradi svoje kompleksnosti zahtevajo notranjo spremembo. Kot je rekel Einstein, nobenega problema ni mogoče rešiti na isti stopnji zavesti, kot je bil ustvarjen.
Ena glavnih nalog psihoterapije je pomoč osebi, da lahko spet “prevzame vajeti” nad svojim življenjem, se uresniči kot posameznik preko vlog in ciljev, ki so mu pomembni, ter živi svoje življenje smiselno. Podpira vsestranski razvoj in si prizadeva za svobodo, da lahko pod enakimi pogoji ravnamo drugače.
Najpogostejše teme, s katerimi se v procesu psihoterapije ukvarjamo, so naslednje:
Moj način dela je najprimernejši je za osebe, stare vsaj 21 let, ki so v osnovi dovolj stabilne, da zmorejo ustrezno skrbeti zase in ne potrebujejo namestitve v ustanovi. Psihoterapevtsko delo nasploh je primerno za osebe, ki si želijo več kot samo odstranitev simptomov, ki so usmerjene v rast, si zastavljajo vprašanja in jim je vredno vlagati energijo in čas v to, da sebe in življenje globlje razumejo in bolj izpolnjeno živijo.
Osebnostne spremembe so možne v katerem koli življenjskem obdobju, zato navzgor ni starostne omejitve za vključitev v proces.
Psihoterapija je lahko individualna, partnerska, družinska ali skupinska. Trenutno izvajam individualno in partnersko terapijo. Možna je tudi online terapija.
Ni merilo zdravja to, da je človek prilagojen skrajno bolni družbi.
~ Krishnamurti